Oddelek za travmatologijo

Med vsemi kirurškimi dejavnostmi je verjetno prav travmatologija v zadnjih tridesetih letih doživela najbolj silovit razvoj. Pogled na poškodbe se je spremenil iz predvsem mehanističnega na vse bolj biološki način dojemanja poškodb oziroma sprememb, ki nastanejo ob poškodbah. Pri oskrbi poškodovancev – poleg koncepta zgodnje, hkratne in po možnosti dokončne oskrbe poškodb – tako vse bolj uporabljamo koncept kirurškega omejevanja škode (≫damage control≪), ki pri izboru strategije za oskrbo temelji na stanju oziroma stabilnosti poškodovancev. Pri hemodinamsko in splošno stabilnih poškodovancih je najbolj optimalna čim zgodnejša in po možnosti dokončna oskrba, medtem ko pri poškodovancih, ki so nestabilni (≫in extremis≪), izvajamo zgolj kirurške posege za omejevanje škode in čimprejšnjo stabilizacijo ter nadaljujemo zdravljenje v enotah intenzivne terapije.