Predstavitev oddelka

Zgodovinski razvoj oddelka za torakalno kirurgijo

1. Uvod
Razvoj medicinske znanosti in tehnologije je v preteklih desetletjih narekoval preoblikovanje bolnišnice po posameznih strokovnih področjih, ki bodo v največji meri sledila zahtevam sodobne medicine. Neizogibno je bilo formiranje posameznih oddelkov, zadolženih za pokrivanje vseh strokovnih, kadrovskih in ekonomskih resursov in z natančno opredeljenim osnovnim poslanstvom visoko specializirane strokovne obravnave bolnikov. Povezovanje posameznih oddelkov v klinike pred leti, je nadaljevanje in nadgradnja dobrega oddelčnega dela.

Oddelek za torakalno kirurgijo se je v svoji devetinpetdeset letni zgodovini iz skromnega odseka razvil v sodobni, strokovno visoko usposobljen torakalni center, primerljiv s podobnimi centri doma in v tujini. Številni izvrstni torakalni kirurgi so v preteklosti in še sedaj, v sodelovanju z negovalnim kadrom in ostalimi zaposlenimi, gradili ta oddelek, ga nadgrajevali in vseskozi stremeli za izboljšavami na strokovnem in organizacijskem področju (slika 1). Prehojena pot pa ni bila vedno lahka. S skupnimi napori in prizadevnostjo vseh zaposlenih nam je uspelo. Tisoči bolniki, ki so nam bili zaupani na zdravljenje, so v večini primerov zadovoljni zapuščali bolnišnico.

Ob vsem tem smo skrbeli za znanstveno raziskovalno in pedagoško delo in pomembno sodelovali pri oblikovanju Klinike za kirurgijo UKC Maribor.

2. Razvoj oddelka

Po 2. svetovni vojni so iz vojnih ruševin pričela rasti obnovljena poslopja, s skromno opremljenimi prostori, kot osnova za ponoven zagon in uspešno delo takrat maloštevilnega osebja mariborske kirurgije. Število opravljenih operativnih posegov ter potrebe po novih diagnostičnih metodah in uvajanju modernih kirurških operativnih postopkov so iz leta v leto naraščali. Specializacija znanja na vseh področjih kirurgije je primorala mariborske kirurge k postopni delitvi enotnega kirurškega oddelka na več strokovno samostojnih odsekov. Odsek za torakalno kirurgijo je bil ustanovljen aprila 1954. Njegov prvi pred¬stojnik je postal Janko Držečnik, dr. med., sprva edini stalni zdravnik skromnega torakalnega odseka. Svoj nemirni duh, temeljito znanje matematike, fizike, astronomije, zgodovine, klasične grščine in latinščine ter izjemno medicinsko pod¬kovanost je ta veliki zdravnik v celoti osredotočil na pospešen razvoj torakalne in srčne kirurgije. Takoj je začel uvajati moderne postopke torakalne kirurgije in uspešno izvajati za tisti čas vrhunske operacije na požiralniku, želodcu, pljučih in celo srcu. Že v prvem letu obstoja torakalnega odseka so bile opravljene zahtevne operacije krčnih žil požiralnika, rakastih obolenj želodca, pljučnih obolenj (tuberkuloza, bronhiektazije, rak) in tudi prvič operacija srca (konstriktivni perikarditis). Janko Držečnik je vpeljal tudi kirurgijo dojke z uvedbo mastektomije po Halstedu, razširjeno na odstranjevanje pazdušnih bezgavk. S pomočjo elektro-strojnega kluba Tovarne avtomobilov Maribor je raziskovalna skupina pod vodstvom Janka Držečnika sestavila stroj za izven-telesni obtok krvi za operacije na odprtem srcu. Delal je kirurške poizkuse na psih, proučeval nove načine operacij srca, pljuč in požiralnika, navezal strokovne stike s takratnimi vodilnimi evropskimi centri. Z graško kliniko je vodil raziskave kirurškega zdravljenja trikuspidalne atrezije.

Torakalnih operativnih posegov pa so v Mariboru opravili zmeraj več. Uspešno sta se razvijali tudi diagnostika (predvsem invazivna - bronhoskopija, bronhografija ter mediastinoskopija) in kirurgija pljučnih obolenj. Sprva pogoste posege zaradi tuberkuloze so številčno kmalu presegle operacije rakavih obolenj. Vse večji obseg dela je zahteval zaposlovanje novih zdravnikov in sestrskega osebja. Leta 1957 se je na torakalnem odseku zaposlil Borut Vrščaj, dr. med., prvotno ftiziolog, ki se je preusmeril v splošno kirurgijo in se kasneje specializiral v torakalni kirurgiji. Predano je delal vse do upokojitve leta 1980.

Odsek za torakalno kirurgijo je pridobil nov delovni zagon s prihodom mag. Janeza Kokalja leta 1961. Takrat se je odsek preselil v nove prostore s 24 bolniškimi poste-ljami, ki jih je oskrbovalo 8 medicinskih sester, pri operacijah sta sodelovali dve instrumentarki. Po imenovanju prim. Janka Držečnika za predstojnika celotne kirurgije je vodstvo torakalnega odseka leta 1967 prevzel Janez Kokalj. Tudi novi vodja je uvajal pomembne sodobne metode, med drugim tehniko kirurškega pristopa skozi levo torakotomijo pri visoko ležečih trumorjih požiralnika, s pred aorto ležečo želodčno anastomozo. Skupen napor z internisti kardiologi je v času predstojništva Janeza Kokalja, prinesel prvo vstavitev srčnega spodbujevalnika v mariborski bolnišnici. Leta 1968, ko se je na torakalnem odseku zaposlil še Bojan Vrečer, dr. med.(slika 2), je število operativnih posegov preseglo število 600. Bojan Vrečer, izjemen strokovnjak, doktor znanosti in prvi univerzitetni profesor na mariborski kirurgiji, se je posvečal predvsem metodam zgodnjega odkrivanja raka na dojki in njegovega zapletenega zdravljenja ter vztrajno iskal poti za operiranje sicer ne-operabilnega raka na požiralniku, še posebej pri bolnikih z razvijajočo se ezofago-trahealno fistulo. Leta 1973 se je dotedanji torakalni odsek preoblikoval v Oddelek za torakalno kirurgijo, zdravniki pa opravili preko 700 operativnih posegov letno in okoli 2700 ambulantnih pregledov. Leta 1976 je prišlo do težko pričakovane selitve v 15. nadstropje nove kirurške stolpnice, z dograditvijo operativnega bloka leta 1985 pa so mariborski torakalni kirurgi pridobili še novo, sodobno opremljeno operacijsko dvorano, ki je omogočala kakovostnejše operativne posege in vpeljavo sodobnih operativnih metod. Oddelku, ki se je razvijal in širil, se je leta 1979 pridružil Jože Antonič, dr. med., dve leti zatem pa še Anton Zorko, dr. med. Mlada specialista sta se pri uvajanju v zdravljenje zapletenih torakalnih obolenj naslonila na izkušnje starejših kolegov.

Po imenovanju prof. Bojana Vrečerja za vodjo kirurških služb, se je torakalni oddelek spet soočil s kadrovskimi težavami, ki jih je leta 1991 ublažil prihod specializanta Antona Crnjaca, dr. med. Ko je nato leta 1993 prof. Bojana Vrečerja nadomestil prim. Janez Kokalj, ki je medtem magistriral, je novi predstojnik oddelka za torakalno kirurgijo postal Jože Antonič. Intenzivno smo se posvečali znanstvenoraziskovalnemu delu ter sodelovanju na strokovnih srečanjih. Leta 1997 je na torakalni oddelek prišel še Bojan Veingerl, dr. med. in kasneje še Damjan Vidovič, dr.med.

Poseben strokovni problem so takrat med drugim predstavljale fistule krna sapnice. Anton Zorko je vpeljal novo kirurško metodo transpozicije velike peče v prsno votlino in tako pomembno vplival na reševanje te patologije. Na mariborski torakalni kirurgiji smo pozorno spremljali razvoj tehnike VATS (video-asistirane torakoskopske kirurgije). Jože Antonič je z ekipo že leta 1993 prvi v Sloveniji uspešno opravil torakoskopsko operacijo na pljučih, leta 1995 pa smo prvič endoskopsko vstavili epikardialno elektrodo srčnega spodbujevalnika na steno levega prekata srca. Torakoskopija si je v vsakodnevnem delu mariborskih torakalnih kirurgov utrdila svoje nesporno pomembno mesto in na številnih diagnostičnih in terapevtskih področjih izpodrinila veliko agresivnejšo klasično kirurgijo.

Številne nove načine kirurškega zdravljenja zapletene torakalne patologije smo razvili v preteklem obdobju. Anton Crnjac je znanstveno raziskoval patologijo plevralnega prostora in uvedel torakoskopsko mehansko plevrodezo pri reševanju malignih plevralnih izlivov. Metoda je še danes v svetu priznana kot metoda izbora reševanja plevralnih izlivov z nizkimi vrednostmi pH. Ob vsakdanjem rutinskem kirurškem delu smo nadgrajevali svoje kirurško znanje in ga plemenitili s spoznanji, pridobljenimi na tujih klinikah in kongresih.

3. Predstojniki

Štirje predstojniki so vodili Oddelek za torakalno kirurgijo v preteklih šestinpetdesetih letih (slike 3,4,5 in 6). Vsak s svojo vizijo, nespornim strokovnim znanjem, avtoriteto in velikansko željo pomagati številnim bolnikom s torakalno patologijo. V tesnem sodelovanju z vsemi zaposlenimi so gradili in izgradili pomembno medicinsko institucijo - mariborsko torakalno kirurgijo in jo tesno umestili v slovenski in mednarodni zdravstveni prostor.