Predstavitev oddelka

Plastično kirurgijo so v bivši Jugoslaviji po drugi svetovni vojni pričeli razvijati na Vojno medicinski akademiji v Beogradu s pomočjo britanskih kirurgov. Od tam se je predvsem po zaslugi prof. dr. Vinka Arnerija prenesla v vse večje bolnišnice tedanje skupne države.

Mariborska bolnišnica je konec druge svetovne vojne dočakala v precej nezavidljivem stanju in najbolj prizadeta je bila prav kirurška stavba. Postopno se je praktično iz temeljev ponovno pričela razvijati kirurgija. Novi ambiciozni strokovnjaki in predvsem velik porast poškodb v letih po vojni sta narekovala hiter razvoj kirurške stroke. Številne nove metode in novi kirurški posegi so kmalu privedli do specializacije in nastanka odsekov v okviru kirurške službe.

Tako je bil junija leta 1955 ustanovljen tudi odsek za plastično kirurgijo. Organizacijo in vodenje odseka je prevzela prof. dr. Zora Janžekovič, dr. med. Uspešno ga je vodila do svoje upokojitve leta 1984. Odsek je bil lociran v drugem nadstropju tako imenovane dermatološke stavbe in je obsegal tri bolniške sobe s 24 posteljami. Prav po njeni zaslugi in po njeni edinstveni metodi zdravljenja opeklin sta odsek in s tem tudi mariborska bolnišnica, postala v medicinskih krogih poznana daleč preko meja tedanje skupne države. Njena metoda zdravljenja opeklin je doživela dokončno svetovno afirmacijo v letih 1968 in 1969, na 3. jugoslovanskem kongresu za plastično in maksilofacialno kirurgijo, ki ga je v Mariboru organizirala prof. Janžekovičeva sama in na prvem evropskem kongresu v Brightonu. Dejstvo, da je za uveljavitev novega načina zdravljenja bilo potrebno celo desetletje je dovolj velik dokaz, kako velike spremembe na področju zdravljenja opeklin so se zgodile v majhnem, svetu takrat neznanem Mariboru, v okolju slabih materialnih možnosti in ne preveč naklonjenem znanstvenemu raziskovanju. Po tem obdobju je Maribor postal svetovno znan center zdravljenja opeklin in številni kirurgi iz celega sveta so prihajali v Maribor z enim samim namenom, seznaniti se z novo metodo zdravljenja opeklin. Od leta 1965–1986 je mariborski oddelek za plastično kirurgijo obiskalo 237 takrat najeminentnejših kirurgov iz celega sveta.

Eno pomembnejših prelomnic oddelka pomeni leto 1976, ko je bila dograjena kirurška stolpnica. Oddelek se je preselil v nove, udobnejše in moderno opremljene prostore na etaži 04 in 05. Dobil je tudi nove ambulantne prostore.

Leta 1983 je bila odprta etaža 04a v katero je bila preseljena etaža 05 in formiran sodoben opeklinski center. Na tej etaži je dobil oddelek tudi sodobne operacijske prostore in od oddelka s filtrom ločene prostore za intenzivno terapijo in nego.

Odsek je bil prvenstveno ustanovljen zaradi zdravljenja opeklin. Kljub velikim obremenitvam pri zdravljenju opeklin in uvajanju nove metode zdravljenja pa so vzporedno uspešno uvajali in izvajali tudi ostale posege s področja plastične in rekonstrukcijske kirurgije. V prvem obdobju so večji del dejavnosti predstavljale opekline, posegi na rokah in kožne spremembe. Izvajali so tudi druge posege kot so korekcije prirojenih deformacij, korekcije različnih pridobljenih deformacij in zelo zgodaj že tudi posege s področja estetske kirurgije.

Po upokojitvi prof. Janžekovičeve je vodenje oddelka prevzel prim. Karel Šparaš, dr. med. S svojimi bogatimi, predhodno pridobljenimi vodstvenimi izkušnjami, je kljub vse pogostejšim reformam in krizam v zdravstvu ter družbi nasploh, oddelek uspešno vodil 19 let. Povsem jasno je bilo, da uspeha, ki ga je oddelek dosegel v prvih dveh desetletjih delovanja, ne bo mogoče ponoviti. Vendar so sodelavci in nasledniki prof. Janžekovičeve nadaljevali z delom, ki ga je utemeljila, in uspešno še naprej uvajali nove operativne metode, ki so se vse pogosteje pojavljale z vedno hitrejšim razvojem v medicini in kirurgiji. Sodelovanje z drugimi oddelki bolnišnice in z bližnjimi bolnišnicami je 1992 seglo tudi preko državne meje. S kliničnim centrom v Gradcu je bil podpisan tri letni sporazum za zdravljenje opeklin. V tem obdobju je bilo v Maribor iz sosednje Avstrije pripeljanih preko trideset bolnikov s težjimi opeklinami. Večino smo uspeli uspešno in dobro pozdraviti.

Leta 1997 se je dolgoletno dobro sodelovanje s kliniko za plastično kirurgijo in opekline v Ljubljani ponovno nadgradilo. Dogovorjen je bil program o subspecializaciji iz plastične in rekonstruktivne kirurgije. V okviru tega smo ob pomoči vodje programa prof. dr. Arneža, dr. med., začeli izvajati mikrokirurške posege in rekonstrukcije dojk.

Oktobra leta 2003 je prim. Karel Šparaš po letih uspešnega vodenja v soglasju z vodstvom bolnišnice predal predstojništvo oddelka prim. Eriku Vrabiču, dr. med. Kot svetovalec predstojnika oddelka je s svojimi bogatimi izkušnjami in po svojih močeh do upokojitve v začetku leta 2012, pomagal pri preoblikovanju oddelka, kot to zahtevajo vse pogostejše in vse bolj nepredvidljive družbene spremembe ter spremembe v samem zdravstvenem sistemu.

Oddelek je danes samostojna strokovna organizacijska enota, v okviru Kirurške klinike UKC Maribor. Izvaja bolnišnično, operativno in specialistično ambulantno dejavnost na področju plastične in rekonstrukcijske kirurgije ter opeklin za prebivalstvo Maribora in SV Slovenije. Nahaja se na etaži 4a kirurške stolpnice. Skupno ima 20 postelj za odrasle in 3 postelje za otroke. Na etaži 04a so operacijski prostori z eno veliko, dvema manjšima operacijskima dvoranama, prostorom za zgodnje opazovanje bolnikov po operativnem posegu in potrebnimi spremljajočimi funkcionalnimi prostori. V tem delu so od oddelka s filtrom ločeni prostori za intenzivno nego in intenzivno terapijo.

Ambulantni prostori se nahajajo v prizidku stolpnice.

Dejavnost se izvajava v tesnem sodelovanju ekipe kirurgov, specialistov za plastično, rekonstrukcijsko in estetsko kirurgijo, ekipe zdravstvene nege in ekipe administracije. Del ekipe oddelka je tudi fizioterapevtka, ki je sicer članica Oddelka za medicinsko rehabilitacijo. Vso ustrezno in potrebno pomoč ter usluge, ki jih potrebujemo za kvalitetno izvajanje naše dejavnosti nam nudijo drugi oddelki in službe UKC Maribor. Tudi sodelovanje z drugimi ustanovami v državi, po potrebi pa tudi v tujini je primerno in na visokem profesionalnem nivoju.

Uspehi, ki so jih s trdim delom dosegli naši predhodniki, nas zavezujejo, da nadaljujemo po začrtani poti in nadgradimo trdne temelje, ki so nam jih postavili. Izzivov je v sodobni medicini dovolj, prav tako je dovolj tudi idej in želja. Dobro se zavedamo, da bomo želene cilje uspešno uresničevali le s skupnimi močmi in trdim delom. V dobro vseh se trudimo vzpostaviti pošten in profesionalen odnos z bolniki na temeljih obojestranskega zaupanja in spoštovanja. Le na tak način bodo zagotovljeni optimalni pogoji za uspešno zdravljenje in zadovoljstvo bolnikov, kar je nam zaposlenim velika inspiracija za nove ideje in doseganje zastavljenih ciljev.