Predstavitev oddelka

Kratek zgodovinski pregled

Zdravniki

Začetki  hematološke dejavnosti v tedanji Splošni bolnišnici Maribor segajo v leto 1947, ko so pričeli s preiskavami kostnega mozga. V 60. letih prejšnjega stoletja so se znotraj internega oddelka izoblikovale posamezne specializirane enote, med temi tudi enota za hemato - endokrinološko področje. Pravi oddelek ( sprva odsek)  za hematologijo v sklopu Internega oddelka  je bil ustanovljen  leta 1973. Predstojnik odseka je bil prim. dr. Ivo Mihev. Oddelek, imenovan tudi interni D, se je nahajal v 2. nadstropju »stare« internistične zgradbe. Leta 1972 se je zaposlil na oddelku Peter Borin, dr. med., ki je opravil specialistični izpit iz interne medicine leta  1976 in je  po upokojitvi prim. dr. Miheva  leta 1989 prevzel predstojništvo. Delo predstojnika je opravljal  do leta 2004, upokojil pa se je leta 2007. Oddelek je imel od leta 1982  na razpolago  30 postelj, saj se je večina bolnikov s krvnimi boleznimi zdravila hospitalno zaradi narave delovanja tedanjih citostatikov. Leta 1980 se je zaposlila na oddelku  Marjana Glaser, dr. med., ki je leta 1984 opravila specialistični izpit iz interne medicine v Zagrebu, leta 1989 pa  specialistka interne medicine Tatjana Grmek Zemljič, dr. med., ki se je upokojila  leta 2010. Marjana Glaser je prevzela leta 2004 predstojništvo oddelka. Kasneje sta se zaposlila še Zlatko Roškar, dr. med., ki je opravil specialistični izpit iz interne medicine leta 2002  ter Maja Majal, dr. med., ki je opravila specialistični izpit iz interne medicine leta 2008. Dr. Roškar je leta 2011 prekinil delovno razmerje z našim oddelkom, a se je ponovno vrnil jeseni 2012, takrat kot predstojnik oddelka. Leta 2009 se je zaposlila  Jasmina Hauptman,dr. med. ki je prva specializantka iz hematologije v naši ustanovi, 2011 po opravljenem specialističnem izpitu Vesna Zupanc, dr. med. ki pa se je kasneje preusmerila v paliativno oskrbo. Leta 2012 se je na Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo zaposlil še specialist interne medicine Saša Ivanov, dr. med. Med mlajšo generacijo specialistov spadata Mojca Dreisinger, dr. med., specialistka hematologije in Andrej Soršak, dr. med., specialist interne medicine, prav tako pa tudi specializant hematologije Nejc Pulko, dr. med.

Dejavnost oddelka nekoč

V  sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je temeljila  diagnostika krvnih bolezni na pregledu krvne slike in kostnega mozga, kasneje so bila  uvedena  dodatna citokemična barvanja, pomembna  za ugotavljanje podvrst akutnih levkemij.  S prihodom dr. Glaser in dr. Grmek Zemljič  se je obseg preiskav še širil.  Poleg punkcij  kostnega mozga  smo  zaradi bolj natančnega vrednotenja  krvnih neoplazem začeli opravljati biopsije kosti. Od  1987 smo citološke in histološke preiskave kostnega mozga dopolnili  s  citogenetičnimi preiskavami krvi in kostnega mozga, leta 1999 pa  še s pretočno citometrijo. Marjana Glaser se je udeležila na temo fenotipizacije številnih učnih delavnic v Zagrebu in Ljubljani. S pomočjo drugih oddelkov smo preiskave dopolnjevali oziroma širili. (npr koagulacijski testi, določevanjem imunoglobulinov, markerjev hepatitisa A,B , C in HIVa,  testov na PNH, trombocitnih in eritrocitnih protiteles,  tumorskih markerjev, toplih in hladnih aglutininov,  določevanje življenjske dobe eritrocitov, vitamina B12 in folne kisline). Izpopolnile so se tudi ultrazvočne in rentgenske preiskave...

Hematološki oddelek je bil  prvi , ki se je  ukvarjal  s hematološko  onkološko dejavnostjo in to že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Sprva so zdravili  bolnike s kroničnimi levkemijami, nizkomalignimi limfomi , plazmocitomom  in mieloproliferativnimi  boleznimi .

V osemdesetih letih smo pričeli uporabljati bolj agresivno, uspešnejšo  kemoterapijo ter zaradi  posledične občasne aplazije kostnega mozga  podporno zdravljenje. Velik napredek je bila uvedba zdravljenja krvnih bolezni z biološkim zdravilom  interferonom, kjer smo imeli prve izkušnje prav mi  ter zdravljenje krvnih bolezni s  presaditvijo kostnega mozga , sprva v Zagrebu, kasneje v Ljubljani.   Bolnike z limfomi visoke stopnje malignosti, Hodgkinovo boleznijo  smo pošiljali na zdravljenje oziroma  obsevanje na  OI.  Pri uvedbi podpornega zdravljenja krvnih bolezni , predvsem s transfuzijami  krvnih produktov nam je prisluhnil  tedanji predstojnik  Oddelka za transfuziologijo in imunohematologijo  prof. dr.Edvard Glaser. Njegova velika zasluga je bila uvedba komponentnega zdravljenja anemij in trombocitopenij. Že leta 1979  je nabavil  celični separator , o vlogi katerega je bila izdana knjiga leta 1982.  Aparat nam je bil in je še vedno v veliko pomoč  za izvajanje terapevtske  plazmafereze  pri hiperviskoznem sindromu in citofereze pri mieloproliferativnih boleznih.  Uvedli smo zdravljenje z intravenskimi  imunoglobulini pri  bolnikih s pomanjkljivo imunostjo in bolnikih z imunskimi citopenijami,  za zdravljenje hemofilije  smo pričeli uporabljati koncentriran F VIII, za zdravljenje hiperkalcemije  bisfosfonate,  nevtropenije po kemoterapiji  z  granulocitnim rastnim faktorjem,  anemijo pri krvnih boleznih pa z  eritropoetinom. Marjana Glaser je  pričela uporabljati prva v Sloveniji  antiemetik pri kemoterapijah Zofran leta 1994.  Sanje prim. dr. Miheva so bile razviti onkološko dejavnost, zaradi česar je Marjana Glaser opravila podiplomski študij iz onkologije in si pridobila po zaključenem magisteriju naziv magistra onkologije, kar tedaj žal ni bilo izvedljivo. Pred 20 leti smo pričeli tudi uporabljati Hickmanov kateter, pred 15 leti pa podkožne porte za dajanje zdravil. 

Povečalo se je  število medicinskih sester in tehnikov. Delo glavne medicinske sestre je opravljala do upokojitve višja medicinska sestra  Silva Ferk, po njeni upokojitvi višja medicinska sestra Alenka Pernek do leta 1991 , ko je  njeno delo prevzela  Meta Ražman, dipl. med. sestra, ki  to  delo opravlja skrbno, vestno in z veliko znanja tudi danes.  Izdelala je številne standarde za nego bolnikov s krvnimi boleznimi, predvsem standard za nego Hickmanovega katetra in  podkožnih portov.

Oddelek danes

 Poleg vse bolj natančnih raziskav na molekularni bazi smo pričeli že  konec  90 let  zdraviti krvne  neoplazme s tarčnimi zdravili in novimi citostatiki. Pri tem se strogo držimo na kongresih in hematološki sekciji pridobljenih znanj in smernic.  Prvi smo pričeli uporabljati konec 1999 selektivni inhibitor tirozin kinaze imatinib mesilat (Glivec) za zdravljenje kronične mieloične levkemije, zadnja leta pa še bolj izpopolnjene  selektivne inhibitorje tirozin kinaze nove generacije.  Od leta 2000 smo pričeli uporabljati  monoklonska protitelesa  kot   anti CD 20 monoklonsko protitelo rituximab (MabThera) in anti CD 52 monoklonsko protitelo alemtuzumab (Campath) za zdravljenje limfoproliferativnih bolezni, od 2012 ofatumumab in citostatik bendamustin,  za zdravljenje  plazmocitoma uporabljamo  zaviralec proteasomov bortezomib (Velcade),   talidomid in njegove novejše variante, za zdravljenje  odporne oblike imunske trombocitopenije   agoniste trombopoetinskih receptorjev, transfuzijsko preobremenitev z železom zdravimo z deferasiroxom.  Meta Ražman je skupaj  z zdravniki  izdelala in preizkusila klinično pot za dajanje transfuzije krvi.  Vzorno skrbi za ustrezno pripravo kemoterapije v našem digestoriju, saj to od začetka onkološke dejavnosti do danes opravljajo naše diplomirane sestre.

Zaradi narave novih zdravil se je zmanjšala potreba po hospitalizacijah, zato smo zmanjšali število postelj in povečali dnevno bolnišnico. 

 

Strokovni razvoj oddelka za hematologijo

Marjana Glaser je leta 1986 opravila podiplomski študij iz onkologije, leta  1993 je  uspešno zagovarjala magistersko nalogo z naslovom Usporedba poremećaja hemostaze u bolesnika s malignim i  benignim tumorima centralnog nervnog sustava   in si pridobila znanstveni naslov internista – onkologa. Leta 1994 je bila imenovana za asistentko za predmet interna medicina na Medicinski fakulteti (MF) v Ljubljani.  Leta 2002 je zagovarjala doktorsko nalogo Proliferacijska sposobnost hematopoetskih matičnih stanica kod kroničnog bubrežnog zatajenja pod mentorstvom prof. dr.Borisa Labarja na MF v Zagrebu, nalogo je nostrificirala na MF Ljubljana. Od leta 2006 do 2012 je bila docentka za področje interne medicine na MF Ljubljana in  MF Maribor, od 2012 je izredna profesorica interne medicine. Za zasluge ji je  Ministrstvo za zdravje  podelilo naslov primarij.  Peter Borin in Tatjana Grmek Zemljič  sta opravila podiplomski študij iz hematologije na MF Zagreb.  Tatjana Grmek Zemljič  je leta 2001  zagovarjala  magistrsko nalogo Prognostički pokazatelji u bolesnika s AML starije životne dobi   pod mentorstvom prof. dr. Labarja v Zagrebu in si  pridobila naziv magistrice znanosti za področje hematologije.   Že od ustanovitve samostojnega  oddelka  so  objavljali  in objavljamo zdravniki članke v domačih in tujih revijah ter aktivno sodelujemo na domačih in tujih strokovnih srečanjih, predvsem Marjana Glaser. Članki obravnavajo  izkušnje zdravljenja krvnih bolezni z novimi zdravili  in redke  primere bolezni (case reporti). Pomembnejši članki so objavljeni  v  Wiener Klinische Wochenschrift,  Medical Science Monitor,  Acta Haematologica, Hematology reports in Zdravniškem vestniku.

Marjana Glaser je glavna mentorica za specializacije iz interne medicine in hematologije, članica   izpitne komisije za opravljanje specialističnih izpitov iz hematologije.  

Marjana Glaser je pričela  pedagoško delo na Fakulteti za zdravstvene vede, kjer je  nosilka predmeta Anatomija, fiziologija in patologija . Od 1993 sodeluje  pri vajah iz interne medicine za študente MF Ljubljana. Na isti fakulteti  predava izbrana poglavja iz hematologije od 2003  za študente splošne medicine in stomatologije in   je nosilka predmeta hematologija na MF Maribor.  Smo učna baza za specializante , študente FZV in dijake Srednje zdravstvene šole. Mnogo zaslug ima tudi Meta Ražman, ki se vključuje v pedagoško in raziskovalno delo Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in je avtorica  številnih prispevkov na hematološki sekciji medicinskih sester. Odkar se je zdravljenje s kemoterapijo deloma razširilo na nekatere druge oddelke,   je izučila sestre  teh  oddelkov  rokovanja s citostatiki pred in po zdravljenju ter z digestorijem.

Leta 2012 je uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Kakovost življenja z diseminiranim plazmocitomom v obdobju zdravljenja z biološkim zdravilom bortezomib Mojca Hentak, dms.