Pojasnila o bolezni mišja mrzlica

26. 06. 2012

V zadnjih dveh mesecih so v UKC Maribor zaznali porast bolnikov z diagnozo mišje mrzlice, ki se iz živali (glodalcev) prenaša na človeka. V tem obdobju so na Oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja hospitalizirali približno 30 ljudi. Ob tem želijo strokovnjaki mariborske bolnišnice pojasniti številna vprašanja, ki so se pojavila pri ljudeh.

Mišja mrzlica (strokovno hemoragična mrzlica z renalnim sindromom) je virusna bolezen, ki se prenaša z urinom glodalcev na človeka. Gre za vročinsko bolezen, ki pa se ne prenaša iz človeka na človeka. Ljudje pri tem opazijo splošno oslabelost, bolečine po celem telesu, glavobol, bolečine za očmi, možne so motnje vida, nakateri opisujejo bolečine v ledvenem predelu, nekateri tudi bruhajo. Bolezen lahko poteka v več fazah, kjer lahko pride tudi do motenj v delovanju različnih organov. V kasnejši fazi ni izključena možnost odpovedi ledvic in nastanek krvavitev.

Mariborski strokovnjaki opozarjajo, da je pojav bolezni v tem času pogostejši, ker se ljudje veliko več gibajo v naravi. Večja verjetnost okužbe je na območjih, kjer je več glodalcev, zato letošnji porast bolezni strokovnjaki pripisujejo večjemu stiku ljudi z  glodalci.

Strokovnjaki na Oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja UKC Maribor ob tem svetujejo, naj se ljudje izogibajo predelov, kjer so lahko miši, ter poudarjajo pomen umivanja sadja. V primeru, da pospravljamo opuščene lope, skladišča, kleti in vemo, da so tam miši, si nataknemo masko. Pri tem pa opozarjajo, da miši ne lovimo ali odstranjujmo z rokami, vendar se pri tem primerno zaščitimo.

V zadnjih dveh mesecih so na Oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja UKC Maribor zdravili približno 30 ljudi z boleznijo mišje mrzlice. Večino bolnikov so hospitalizirali, vsaj dokler niso opazili izboljšanja. V splošnem je prisotno simptomatsko zdravljenje, pri težjih primerih pa potrebujejo poleg zdravil za zbijanje vročine in bolečin (anlgoantipiretikov) še infuzije. Dializno zdravljenje je potrebno v primeru močnejše odpovedi ledvic. Marsikdo ima v tem času probleme z uravnavanjem krvnega tlaka, porušene jetrne funkcije, predvsem pa motnje strjevanja krvi, zato se tudi imenuje »hemoraška«, ker pride do krvavitev. Nekateri bolniki potrebujejo transfuzijo krvi. Bolezen je ozdravljiva in dolgoročno ne pušča posledic. V zelo redkih primerih pa je lahko tudi smrtna, še posebej, če ni ustrezno in pravočasno zdravljena. Kljub večjemu številu bolnikov v UKC Maribor niso imeli smrtnega primera. Vsekakor pa mariborski zdravniki ob tem poudarjajo, da bodo za vse bolnike strokovno ustrezno poskrbeli, zato ni potrebe za preplah.