Preskoči na vsebino
S strokovnostjo in prijaznostjo do zdravja

Otvoritev prenovljenega Urgentnega centra UKC Maribor

20. 11. 2015

Mreža urgentnih centrov
Mreža urgentnih centrov nastaja pod vodenjem Projektne enote centrov nujne medicinske pomoči (PE CNMP), ki deluje v okviru Ministrstva za zdravje. V ta namen je država pridobila evropska sredstva za regionalni razvoj, del financiranja pa zagotavljajo bolnišnice same. V okvir razvoja urgentnih centrov poleg izgradnje sodi tudi notranja oprema, nova organizacija delovanja. Načrtujemo tudi informacijske sisteme, ki povezujejo centre med seboj v informacijsko mrežo skupaj z dispečerskim sistemom. Projekt je nacionalnega pomena in pomeni bistven premik v oskrbi najnujnejših stanj, saj združuje reševalne enote in urgentne ambulante primarnega nivoja ter bolnišnične urgentne službe na enem mestu. To za sistem pomeni racionalizacijo uporabe človeških virov in opreme, za uporabnike nujnih storitev pa dostop do bolj kakovostne in bolj ustrezne urgentne oskrbe v krajšem času.


Potrditev projekta Urgentni center UKC Maribor – september 2012
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, v vlogi Organa upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, je septembra 2012 neposredno potrdilo projekt Urgentni center Maribor. Ta je obsegal izvedbo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del ter nakup opreme. Namen naložbe je bil urediti pogoje za izvajanje bolnišnične urgentne službe, vključno z združitvijo primarne in bolnišnične urgentne službe. Urgentni center bo tako na enem mestu zagotavljal celovite storitve neprekinjene nujne medicinske pomoči z izboljšanimi možnostmi diagnostične in terapevtske obravnave. Skupna vrednost projekta, ki se sofinancira v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih potencialov za obdobje 2007-2013, znaša 14.140.441 evrov. Od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 7.563.930 evrov.   

Javni razpis za izgradnjo Urgentnega centra UKC Maribor – 24. 4. 2013

Ministrstvo za zdravje je 24. aprila 2013 na svoji spletni strani objavilo javni razpis za izvedbo gradbeno-obrtniških in instalacijskih del ter dobavo z vgradnjo osnovne opreme za urgentni center Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v okviru projekta ''Mreža urgentnih centrov".

Delna selitev Urgentnega centra – zaključek izgradnje 1. etape – 9. 1. 2015

V sredini januarja smo dočakali delno selitev mariborske urgence v del prenovljenih prostorov. S tem se je zaključila izgradnja 1. etape in začela (13. januarja 2015) in se pričela izgradnja 2. etape Urgentnega centra v UKC Maribor.

Kako je potekala gradnja Urgentnega centra UKC Maribor?
Gradnja je potekala v dveh etapah, sicer pa je celoten projekt sestavljen iz treh faz: pritličje (urgenca in zunanja ureditev), tretje nadstropje (poliklinika in operacijski blok) ter heliport. V okviru zagotovljenih evropskih sredstev in lastnih sredstev UKC Maribor smo sedaj dokončali fazo 1 – pritličje. V prvi etapi faze 1 smo izgradili približno ½ tlorisa pritličja, v tem obdobju pa smo kirurška urgenca in tudi osebje ZD Maribor ter njihove urgentne službe delovali v stisnjenih in prilagojenih razmerah v prvem zahodnem delu bodoče urgence. Služba reševalcev na terenu (PHE, ZD Maribor) se je morala začasno zaradi prostorske stiske preseliti zunaj meja UKC Maribor. Po izgradnji 1. etape faze 1 smo se preselili v že obnovljene prostore in sledila je izgradnja 2. etape faze 1, dokončanje in vzpostavitev končnega tlorisa.

Kako se bomo organizirali po novem?
V novem urgentnem centru bomo združili tri urgentne službe: PHE/SNMP zdravstvenega doma, INP in KNP v bolj funkcionalno službo z novim načinom dela. Povsem možno je, da bo urgentni center začel pokrivati tudi sprejem drugih urgentnih pacientov, saj je to logična in prva vstopna urgentna točka v zdravstveni sistem. Notranja arhitektura pogojuje dobro strokovno delo. Vstopni mesti sta dve: življenjsko ogroženi gredo po posebnem vhodu do reanimacijskih prostorov, kjer jih pričakajo izurjeni timi. Drugi morajo najprej obiskati triažo in administrativni sprejem, od koder se razporedijo po različnih prostorih glede na vrsto urgentnega stanja in njihovo nujnost, kar je ena bistvenih novosti.
Prostorske zmožnosti nove urgence bodo na skoraj 2000 kvadratnih metrih skorajda trikrat večje od zmožnosti, ki smo jih imeli sedaj. Če odštejemo še precej podvajanja, bo delo bistveno lažje in hitrejše, s tem bolj strokovno in cenejše. Še več, z novim pristopom bomo za vedno izbrisali nekatere neskončne težave pri oskrbi urgentnih bolnikov v UKC Maribor, ki nas tarejo in globoko v sebi žrejo že desetletja. Sodobno okolje in doba organizacije bo tudi privabila nove mlade, urgentne zdravnike. Samo oddelek s svojimi zdravniki je res oddelek in če je drugje, bo tudi pri nas enkrat tako.
Načrt enovitega urgentnega centra pomeni homogeno ekipo vseh treh služb v enovito celoto, to pa pomeni skupno triažo, hitrejšo razporeditev pacientov, hitrejšo obravnavo, zmanjšanje podvajanja, umik administrativnih ovir, logično razporejanje kadrov, skrb za skupno opremo itd. Veliko je odvisno tudi od prihoda osebja zdravstvenih domov, ki se sicer ukvarjajo izključno z urgenco, pod okrilje urgentnih centrov. To je tudi organizacijska zahteva novega Pravilnika o organizaciji NMP, ki je posegel tudi v notranjo organizacijo urgentnih centrov.

Načrti za prihodnost
Izgradnji nove urgence sledi težko delo razvoja in vpeljave pravega informacijskega sistema, ki bo pokril delovanje od terenskega dela PHE enot, prenosa podatkov s terena, informatizacijo celotnega procesa in podprocesov in s tem vodenja nekaterih kazalnikov kakovosti. Trudili se bomo za izgradnjo faze 2 in heliporta, do katerega vodi dvigalo naravnost izpred reanimacijskega prostora. Čeprav so časi težki, bomo skušali iskati najboljšo rešitev združevanja vseh sodelujočih služb in začeli z razpisovanjem specializacij iz urgentne medicine za zdravnike, ki že trkajo na naša vrata.